Uvod: Namen in okvir študije
Razvojna agencija SAŠA je med julijem in novembrom 2025 v sodelovanju z oddelkom za psihologije Univerze v Mariboru izvedla študijo, v okviru katere se je osredotočila na psihološke vidike gospodarskega prestrukturiranja Premogovnika Velenje (PV) in Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). Posebno pozornost smo namenili razumevanju duševnega zdravja in blaginje zaposlenih v razmerah napovedanega zaprtja ter dejavnikom, ki lahko prilagajanje na karierne spremembe olajšujejo ali otežujejo. V okviru študije smo proučili primere zaprtji in gospodarskih prestrukturiranj iz Slovenije in tujine ter izvedli dve raziskavi (kvalitativno in kvantitativno) v omenjenem poslovnem sistemu.
Primerjalni vpogledi iz Slovenije in tujine
Na podlagi pregleda primerljivih prestrukturiranj in zaprtij podjetij v Sloveniji in tujini (med drugim Rudnik Trbovlje–Hrastnik, ZE PAK in Mura, d. o. o.) smo identificirali nekatere psihološke posledice takšnih procesov ter ukrepe, s katerimi je mogoče blažiti njihove negativne učinke. Med posledicami je bilo mogoče prepoznati veliko mero negotovosti, zaskrbljenosti in obupa. Procesi zaprtja so povezani s spremembami v poklicni identiteti in samopodobi, kar lahko dodatno otežuje iskanje novih poklicnih priložnosti.
Raziskavi med zaposlenimi v PV in TEŠ
Drugi del študije je vključeval dve raziskavi med zaposlenimi v PV in TEŠ, v katerih smo preučevali izhodiščno stanje duševnega zdravja in blagostanja ter dejavnike, ki ju napovedujejo. V fokusnih skupinah nas je posebej zanimalo doživljanje napovedanega zaprtja, zaznana ustreznost obstoječih ukrepov in predlogi zaposlenih glede podpore, ki bi jim v tem obdobju najbolj koristila. Pri tem smo ugotovili, da zaposleni doživljajo veliko mero zaskrbljenosti in negotovosti, izražajo pa tudi nezaupanje v zakonodajalce in vodilne delovnih organizacij. Duševno zdravje ohranjajo skozi oporo v kolektivu in v domačem okolju. V anketi smo dodatno ugotovili, da so kazalniki težav na področju duševnega zdravja nižje izraženi, zadovoljstvo z življenjem pa višje. Kljub temu pa okoli 12 odstotkov zaposlenih denimo poroča o ravneh anksioznosti, ki so v kliničnem smislu pomembne. Pri depresivnosti je ta delež 23 odstotkov. Ti zaposleni se na procese zaprtja in gospodarskega prilagajanja utegnejo slabše prilagajati in bi zato potrebovali dodatno oporo.
Pomen zakonodaje, komunikacije in zaupanja
Rezultati in primerjalni vpogledi kažejo, da je eden ključnih dejavnikov uspešnega prilagajanja ustrezna in prožna zakonodajna podlaga, ki upošteva raznolikost življenjskih izhodišč, delovnih mest in delovnih izkušenj zaposlenih. Pomembno je, da zakonodaja omogoča povezovanje ukrepov na področju izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva ter da se ti ukrepi sproti evalvirajo in nadgrajujejo. Enako pomembna je jasna, pravočasna in verodostojna komunikacija ter zaupanje v pravičnost in smiselnost sprejetih rešitev.
Vloga deležnikov in individualnih dejavnikov
Brez aktivnega sodelovanja vseh deležnikov – zakonodajalcev, lokalne skupnosti, vodstev podjetij, zaposlenih in njihovih družin – ni mogoče vzpostaviti učinkovite podpore. Zaupanje v vodstvo podjetij se je pokazalo kot pomemben varovalni dejavnik duševnega zdravja in blaginje zaposlenih tudi v raziskavah v PV in TEŠ. Poleg organizacijskih in sistemskih dejavnikov imajo pomembno vlogo tudi individualne značilnosti, kot sta psihološka prožnost oziroma sposobnost okrevanja po obremenjujočih dogodkih ter kakovostno in podporno zasebno oziroma družinsko življenje.
Predlagani ukrepi za okrepitev podpore
Na tej podlagi se kot posebej pomembni kažejo ukrepi, usmerjeni v dopolnitev zakonodaje in vzpostavitev dodatnih podpornih storitev, na primer na področju kariernega svetovanja. Ker obstoječe storitve pogosto ne zadostujejo vsem potrebam v času prestrukturiranja ali zaprtja, je smiselna tudi nadgradnja zdravstvenih storitev na področju duševnega zdravja, zlasti centrov za krepitev duševnega zdravja in centrov za duševno zdravje odraslih.
Pomen obveščanja in ozaveščanja
Ker se je zaupanje v zakonodajalce, lokalne podsisteme in vodstva podjetij izkazalo kot ključen dejavnik pri omilitvi negativnih psiholoških posledic, je nujno okrepiti tudi dejavnosti obveščanja, informiranja in ozaveščanja. Takšne aktivnosti lahko financirajo podjetja sama ali pa se zagotovijo iz državnega proračuna, njihova dolgoročna vrednost pa se kaže v večji pripravljenosti zaposlenih, da aktivno sodelujejo v procesih prehoda in uporabljajo razpoložljive podporne mehanizme.
ŠTUDIJO SI LAHKO PRENESEŠ TUKAJ: Psihološki vidiki gospodarskega prestrukturiranja