Razvojna agencija SAŠA – Center za pravični prehod SAŠA je 5. junija 2026 organizirala drugo strokovno delavnico v sklopu programa »Dobre prakse za obvladovanje absentizma«. Nadaljevanje prve delavnice, ki je potekala 21. aprila 2026 v Velenju , je tokrat ponudilo poglobljen pogled navzven: v sistemske mehanizme, pravne podlage, možnosti nadzora ter priložnosti za boljšo komunikacijo med podjetji, zdravstvenimi ustanovami in ZZZS.

Dogodek je združil predstavnike podjetij, zdravstvenega sistema in strokovnih institucij, ki se vsakodnevno soočajo z izzivi naraščajočih bolniških odsotnosti, demografskih pritiskov in pomanjkanja kadra v zdravstvu. Osrednji namen delavnice je bil podjetjem ponuditi znanje, kako postati aktivni, zakoniti in korektni odjemalci zdravstvenih storitev, ter kako vzpostaviti učinkovite komunikacijske kanale z zdravniki in ZZZS.

Dogodek je izvedla Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica, sodelovalo pa je tudi podjetje Invel.

Od notranjih izzivov k zunanji odgovornosti

Če je prva delavnica poudarila pomen vodenja, organizacijske kulture in odgovornosti vodstev pri obvladovanju absentizma, se je druga osredotočila na vprašanje: kdo lahko podjetjem pomaga in kako lahko podjetja zakonito vplivajo na procese, ki določajo bolniške odsotnosti.

Vladimir Pogač, predsednik UO SŠGZ, in mag. Aleš Bizjak, predsednik Strateškega sveta za zdravje pri GZS, sta uvodoma poudarila, da je delo z ljudmi še vedno enako pomembno kot poznavanje tehnoloških in drugih postopkov. Podjetja morajo razumeti, kaj se v njih dogaja, kje nastajajo razlogi za visoko stopnjo bolniških odsotnosti in kako lahko na zakonit način zahtevajo korektne, strokovne in utemeljene odločitve o bolniških staležih.

ZZZS: številke rastejo, prijav skoraj ni

Mag. Stanislava Škratek, vodja območne enote ZZZS Ravne na Koroškem, je predstavila izzive, s katerimi se sooča ena najbolj obremenjenih območnih enot v državi. Izpostavila je:

• izdatke za bolniške odsotnosti, ki bodo leta 2025 dosegli 677 milijonov evrov,
• demografske pritiske, saj je več kot 30 % prebivalstva starejšega od 60 let,
• predpise in pravne podlage ki otežujejo enotno in pregledno izvajanje postopkov.

Kljub temu, da imajo podjetja pogosto veliko pripomb na odrejanje bolniških odsotnosti s strani zdravnikov, je število formalnih prijav izjemno nizko: na 1,7 milijona bolniških odsotnosti je bilo v letu 2025 v območni enoti vloženih le 183 prijav. Psihološki učinek prijave pa je po njenih besedah pomemben in pogosto zadosten, da se zlorabe zmanjšajo. Povsem drugačna slika je pri prijavah goljufij, kjer je bilo letos vloženih že 611 prijav, ZZZS pa obravnava vsako posebej.

Laična kontrola, detektivi in pravne vrzeli

Udeleženci so izpostavili, da rezultati postopkov ZZZS pogosto niso uporabni za delodajalce, saj je cilj postopka zaščita zdravstvene blagajne, ne pa delovnopravna presoja. Postopek laične kontrole je omejen in pogosto ne vzdrži sodne presoje, medtem ko ima detektiv po Zakonu o detektivski dejavnosti bistveno širša pooblastila.

Še vedno obstajajo vrzeli, ki omogočajo zlorabe – od neupravičenih odhodov v tujino do zaključevanja bolniške tik pred dopustom in ponovnega odpiranja takoj po njem. Kot primer dobre prakse je bila izpostavljena rešitev internih pravil podjetja, da v prvih desetih dneh po zaključku bolniške odsotnosti delavec ne more koristiti dopusta.

SPOT kot nova točka komunikacije med delodajalci in zdravniki

Prvega julija 2026 naj bi začel delovati nov sistem prek portala SPOT, ki bo omogočal avtomatizirano komuniciranje režima gibanja med delodajalci in zdravniki. Odhod v tujino bo imenovani zdravnik odobril s posebno odločbo, zavrnitve pa bodo avtomatično sprožile laično kontrolo. Gre za pomemben korak k večji preglednosti in zmanjševanju zlorab, a udeleženci so opozorili, da bo uspeh odvisen od dosledne uporabe in jasnih pravil.

Zakaj ljudje zlorabljajo sistem? Odraz družbe, vrednot in plačnih razmer

V razpravi so se udeleženci dotaknili tudi širših družbenih vprašanj:

• zakaj je goljufanje bolniške v družbi še vedno sprejemljivo,
• kako nizke plače vplivajo na motivacijo in odnos do dela,
• zakaj je absentizem v zdravstvenih ustanovah med najvišjimi,
• kako pomanjkanje zdravnikov vpliva na nedotakljivost odločitev.

Poudarjeno je bilo, da zadovoljen delavec ne zlorablja sistema, podjetja pa pogosto ne vidijo rezultatov preventivnih ukrepov, ker ti delujejo dolgoročno in ne prinašajo takojšnjih učinkov.

Absentizem kot KPI kakovosti

Eden ključnih zaključkov delavnice je, da morajo podjetja bolniške odsotnosti spremljati kot strateški kazalnik kakovosti – enako pomemben kot produktivnost, varnost ali stroški. Le načrtno, kontinuirano in podatkovno podprto spremljanje omogoča pravočasno prepoznavanje vzorcev in tveganj. Udeleženci so se strinjali, da je treba vsako kršitev nasloviti do potankosti, saj nedoslednost ustvarja prostor za zlorabe in ruši zaupanje v kolektivu.

Zaključek: odgovornost, sodelovanje in jasna pravila

Druga delavnica je potrdila, da absentizem ni le zdravstveni ali administrativni problem, temveč organizacijski, družbeni in vrednostni izziv. Podjetja, zdravstveni sistem in ZZZS morajo sodelovati, si izmenjevati informacije in vzpostaviti jasne, pravične in dosledne postopke.

Udeleženci so poudarili, da se spremembe začnejo pri vodstvu – pri njegovi sposobnosti, da razume podatke, komunicira, postavlja jasna pričakovanja in ustvarja zdravo delovno okolje. Le tako bo mogoče zmanjšati zlorabe, okrepiti zaupanje in zagotoviti, da bodo zdravstvene storitve dostopne tistim, ki jih resnično potrebujejo.