Info točka

SAVINJSKO-ŠALEŠKA PREMOGOVNA REGIJA

Pravični prehod SAŠA

Skladno s Pariškim sporazumom, ki skoraj 200 držav zavezuje k omejevanju podnebnih sprememb, so države članice Evropske unije (EU) sprejele zeleni dogovor, da bodo do leta 2050 zagotovile podnebno nevtralnost Evrope, do leta 2030 pa bodo zmanjšale emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 % glede na ravni iz leta 1990.

Video

Teh podnebnih in energetskih ciljev ne bo mogoče doseči brez pospešenega opuščanja enega glavnih virov emisij toplogrednih plinov – premoga, kar lahko ima v premogovnih regijah negativne učinke tako na gospodarskem kot na ostalih področjih. EU je zato vzpostavila mehanizem za pravični prehod, ki premogovnim regijam zagotavlja finančno in tehnično podporo.

Slovenija je leta 2022 sprejela nacionalno strategijo za izstop iz premoga in določila Zasavje ter Savinjsko-šaleško (SAŠA) regijo kot premogovni regiji, ki se bosta prestrukturirali v skladu z načeli pravičnega prehoda.

Kaj je SAŠA regija?

SAŠA regija je del Savinjske statistične regije in obsega območje 10 občin: Solčava, Luče, Ljubno, Rečica ob Savinji, Gornji Grad, Nazarje, Mozirje, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Mestna občina Velenje. Regija se glede na intenzivnost družbeno-gospodarskih in okoljskih izzivov deli na ožje premogovno območje (Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki) ter širše premogovno območje (Solčava, Luče, Ljubno, Rečica ob Savinji, Gornji Grad, Nazarje, Mozirje).

strateški cilji

Strateški cilji pravičnega prehoda in načrtovani rezultati

Pravični energetski prehod SAŠA regije:

preurejena energetska lokacija z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij, ki bodo omogočile prestrukturiranje regijskega gospodarstva in razogljičenje regije;
preurejeni sistemi daljinskega ogrevanja;
večji delež proizvodnje in rabe obnovljivih virov energije v regiji, vključno s skladiščenjem;
manjša poraba energije v vseh sektorjih.

Zaposlitve in veščine za ustreznost
in zadostnost usposobljenih delavcev

v smeri zelene preobrazbe na področjih pridobivanja in shranjevanja energije iz obnovljivih virov, trajnostne gradnje in energetske učinkovitosti, krožne ekonomije, ravnanja z vodnimi viri in trajnostne mobilnosti z rezultatom višjega deleža udeležencev:

ki so končali usposabljanje, ki so se dokvalificirali;
ki imajo po zaključku sodelovanja zaposlitev;
ki so po zaključku vključeni v izobraževanje ali usposabljanje.

Trajnosten, prožen in raznolik
gospodarski razvoj:

dvig produktivnosti/dodane vrednosti v regiji zaradi prehoda v industrijo 4.0 in digitalizacije;
regija se uveljavi kot vozlišče za raziskave, razvoj in inovacije v trajnostnih nizkoogljičnih krožnih rešitvah,
vzpostavljeni modeli krožnega gospodarstva za večjo surovinsko samozadostnost v regiji;
večje število tujih/domačih investicij v regiji;
prestrukturirana Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj.

Postopna sanacija in revitalizacija
prostorsko in okoljsko degradiranih
območij:

rekonstrukcija, razgradnja in spremenjena namembnost objektov ter preurejena okoljsko in prostorsko degradirana območja, povezana s premogovništvom in rabo premoga.

Skladno z navedenimi štirimi strateški cilji so v ONPP definirane vrste operacij, ki so predvidene za doseganje pričakovanih rezultatov.

Pravični energetski prehod SAŠA regije:

preureditev sistema daljinskega ogrevanja za zagotavljanje cenovno dostopnega vira energije za ogrevanje in hlajenje ob hkratnem ohranjanju kakovosti zraka;
ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti v gospodarstvu;
dvig proizvodnih zmogljivosti za zanesljivo proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije;
proizvodnja energije iz obnovljivih virov energije.

Zaposlitve in veščine za vse:

obogateno izvajanje kakovostnega in dostopnega učenja (s poudarkom na krepitvi ključnih kompetenc šolajočih in strokovnih delavcev) in vključujočega vzgojno-izobraževalnega okolja po celotni vertikali (od vrtcev do višjega šolstva) ter digitalna preobrazba šolskega prostora;
vseživljenjska karierna orientacija in usposabljanje brezposelnih ter iskalcev zaposlitve;
uvajanje krožnih vsebin v vzgojno izobraževalni sistem.

Trajnosten, prožen in raznolik
gospodarski razvoj:

naložbe v raziskave, razvoj in inovacije, digitalizacijo ter proizvodne zmogljivosti v malih in srednje velikih podjetjih;
nadgradnja start-up ekosistema ter spodbujanje podjetij s potencialom hitre rasti, vključno z ekonomsko poslovno infrastrukturo,

Postopna sanacija in revitalizacija
prostorsko in okoljsko degradiranih
območij:

razgradnja in sprememba namena objektov, povezanih z rabo premoga, potrebna za izvedbo naložb v dvig proizvodnih zmogljivosti iz obnovljivih virov energije in za dvig konkurenčnosti gospodarstva.

opredeljeni mehanizmi upravljanja

Razvojna agencija SAŠA v procesu pravičnega prehoda nastopa v dveh vlogah

V ONPP SAŠA so opredeljeni mehanizmi upravljanja, kjer je med drugim navedeno, da Razvojna agencija SAŠA v procesu pravičnega prehoda nastopa v dveh vlogah: delovanje Centra za pravični prehod SAŠA in soupravljanje Sklada za pravični prehod.

delovanje

Center za pravični prehod SAŠA

O centru

soupravljanje

Sklad za pravični prehod SAŠA

O soupravljanju

KLJUČNO ORODJE

Kaj je mehanizem za pravični prehod?

V okviru evropskega zelenega dogovora je Evropska komisija z namenom, da bi učinkovito in pravično dosegli cilj podnebne nevtralnosti EU, vzpostavila mehanizem za pravični prehod, preko katerega bo v obdobju 2021–2027 mobiliziranih približno 55 milijard evrov za ublažitev socialno-ekonomskih posledic prehoda v najbolj prizadetih regijah.

Mehanizem za pravični prehod tvorijo trije stebri:

Sklad za pravični prehod (SPP) je nov finančni instrument v okviru kohezijske politike za podporo območjem, ki se zaradi prehoda na podnebno nevtralnost soočajo z velikimi družbeno-gospodarskimi izzivi. SPP zagotavlja predvsem nepovratna sredstva, z 19,2 milijarde evrov naj bi mobiliziral za 25,4 milijard evrov naložb.

Namenska shema v okviru programa InvestEU predstavlja drugi steber mehanizma in je namenjena predvsem zasebnim naložbam. Program InvestEU podpira širok spekter naložb – od energetske in prometne infrastrukture do gospodarske diverzifikacije in socialne infrastrukture. V okviru sheme bodo na voljo posojila, v okviru katerih se na ravni EU predvideva, da bodo ustvarila 10-15 milijard evrov naložb.
Tretji steber mehanizma so posojila v javnem sektorju, ki jih zagotavlja Evropska investicijska banka (EIB). Za naložbe v javnem interesu bo na voljo 1,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev iz proračuna EU v kombinaciji z 10 milijardami posojil Evropske investicijske banke, s čimer naj bi mobilizirali 25-30 milijard evrov javnih naložb.

Sklad za pravični prehod bo ublažil socialno-ekonomske stroške zaradi podnebnega prehoda in podprl gospodarsko diverzifikacijo ter prestrukturiranje premogovnih regij. To pomeni podporo produktivnim naložbam v mala in srednja podjetja, ustanavljanje novih podjetij, raziskave in inovacije, sanacijo okolja, čisto energijo, izpopolnjevanje in prekvalifikacijo delavcev, podporo pri iskanju zaposlitev in aktivno vključevanje v programe za iskalce zaposlitve ter preoblikovanje obstoječih ogljično intenzivnih obratov, če se bo z naložbami doseglo znatno zmanjšanje emisij in zaščita delovnih mest.

Za zasavsko in SAŠA regijo bo iz SPP na voljo približno 250 milijonov evrov, od tega 173,9 milijona evrov za SAŠA regijo. Del sredstev v skupni višini 140 milijonov evrov je potrebno izkoristiti do konca leta 2026, kar pomeni, da morajo biti projekti zaključeni do sredine leta 2026. Preostala sredstva bo, enako kot ostala kohezijska sredstva, mogoče porabiti do konca leta 2029.

STRATEŠKI DOKUMENT

Območni načrt pravičnega prehoda SAŠA

Območni načrt za pravični prehod SAŠA (ONPP SAŠA) opredeljuje proces pravičnega prehoda v SAŠA regiji in predstavlja oceno gospodarskih, socialnih ter drugih učinkov pravičnega prehoda v premogovni regije SAŠA. Izdelan je osnovi Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda.

V dokumentu so predstavljene razvojne potrebe na področju energetike, razvoja človeških virov, gospodarstva in prostorsko ter okoljsko degradiranih območij.

Prenos območnega načrta

STRATEŠKI DOKUMENT

Območni načrt za pravični prehod premogovnih regij uradno poslan Evropski komisiji

Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je 28. 10. 2022 Evropski komisiji uradno poslala Program za izvajanje evropske kohezijske politike 2021-2027 ter območna načrta za pravični prehod za obe premogovni regiji: Zasavsko in Savinjsko-Šaleško. V območnih načrtih so opredeljeni ukrepi za lajšanje socialno-ekonomskih izzivov, ki so posledica prehoda na energetske in podnebne cilje Unije za 2030 ter podnebno nevtralno gospodarstvo Unije do leta 2050, ki bodo podprti iz Sklada za pravični prehod, v skupni vrednosti 249 mio EUR.