Mednarodna analiza razkriva, kako lahko SAŠA z usklajenim prehodom, močnimi institucijami in premišljenim razvojem postane ena ključnih regij prihodnosti v Sloveniji.
Med letoma 2024 in 2025 je OECD v sodelovanju z Ministrstvom za kohezijo in regionalni razvoj, Evropsko komisijo, regionalnimi razvojnimi agencijami ter obema Centroma za pravični prehod izvedel obsežno analizo izzivov in priložnosti v regijah SAŠA in Zasavje. Projekt je vključeval terenske obiske, delavnice s predstavniki občin, gospodarstva, raziskovalnih institucij, sindikatov in civilne družbe ter poglobljene podatkovne analize. Rezultat je celovit pregled stanja in jasen nabor priporočil, ki naj bi regijam pomagala pri uspešnem in pravičnem prehodu iz premoga.
Za SAŠA regijo OECD ugotavlja, da je regija v izjemno občutljivi fazi. Premogovnik Velenje in TEŠ še vedno zaposlujeta več kot 2.000 ljudi, kar pomeni, da je regija hkrati odvisna od premoga in že pod pritiskom, da v kratkem času zgradi nove gospodarske temelje. Kljub temu ima SAŠA pomembne razvojne prednosti: močne raziskovalne in izobraževalne institucije, tehnološke projekte, načrtovana inkubatorja Center prihodnosti in Tehnološki park Velenje ter visoko stopnjo zelenih površin, ki omogočajo razvoj novih dejavnosti.
OECD opozarja, da je napredek pri izvajanju projektov neenakomeren.
Postopki so pogosto dolgotrajni, projektni predlogi premalo pripravljeni, občine pa se soočajo z omejenimi kadrovskimi zmogljivostmi. Poleg tega je prihodnost Centrov za pravični prehod po letu 2029 negotova, kar ustvarja tveganje za prekinitev ključnih podpornih funkcij. Regija tudi nima lastnega statističnega statusa, kar otežuje spremljanje učinkov prehoda in načrtovanje ukrepov.
OECD zato priporoča, da SAŠA oblikuje enotno, dolgoročno vizijo razvoja, ki povezuje obstoječe strateške dokumente in določa jasne cilje za obdobja do 2030, 2040 in 2050. Takšna vizija bi omogočila bolj usklajeno odločanje, lažje načrtovanje investicij in večjo prepoznavnost regije na nacionalni ravni. Pomemben korak je tudi krepitev projektne priprave: Center za pravični prehod SAŠA naj postane osrednja točka za predhodno preverjanje projektnih idej, da se v razpise prijavljajo le zreli, dobro pripravljeni projekti.
OECD poudarja tudi potrebo po boljši medresorski koordinaciji na državni ravni, saj projekti, ki vključujejo več ministrstev, pogosto obstanejo v postopkih potrjevanja. Redna srečanja na ravni državnih sekretarjev bi lahko bistveno skrajšala čas od ideje do izvedbe. Za dolgoročno stabilnost prehoda je ključno tudi zagotoviti trajno financiranje Centra za pravični prehod SAŠA, ki mora ostati osrednja institucija podpore občinam, podjetjem in prebivalcem tudi po izteku evropskih sredstev.
Celotno poročilo lahko preberete na povezavi:
Regija ima močne razvojne projekte, vendar OECD opozarja, da morajo ti ustvarjati priložnosti tudi za lokalna podjetja. Zato priporoča sistematično povezovanje sidrnih projektov, malih in srednjih podjetij ter izobraževalnih institucij, da se znanje in vrednost zadržita v regiji. Prav tako je nujno okrepiti usposabljanja in izobraževanja, ki bodo delavce pripravila na nove poklice v energetiki, napredni proizvodnji in storitvah.
Analiza OECD potrjuje, da ima SAŠA regija vse pogoje, da postane ena najbolj uspešnih evropskih regij v procesu opuščanja premoga. Ključ do uspeha pa bo v hitrem izvajanju projektov, močni regionalni viziji in stabilni podporni strukturi, ki bo prebivalcem in podjetjem omogočila varno in samozavestno pot v novo gospodarsko obdobje.
Kako lahko Slovenija okrepi svoje regije: spoznanja o razvojnem potencialu
OECD v svojem poročilu Building More Competitive Regions in Slovenia opozarja, da se je slovensko gospodarstvo v zadnjem desetletju sicer izjemno okrepilo, vendar koristi rasti niso enakomerno porazdeljene med regijami. Ljubljana in njena širša okolica privabljata največ tujih investicij, raziskovalnih dejavnosti in visoko produktivnih delovnih mest, medtem ko številne druge regije – med njimi tudi SAŠA – zaostajajo zaradi strukturnih omejitev, demografskih trendov in pomanjkanja razvojnih zmogljivosti.
OECD izpostavlja, da se regionalne razlike v Sloveniji poglabljajo predvsem zaradi koncentracije kapitala, znanja in talentov v osrednjeslovenski regiji. To zmanjšuje privlačnost drugih območij za nove investicije in otežuje ustvarjanje kakovostnih delovnih mest. K temu prispevajo tudi prostorske omejitve, pomanjkanje ustreznih zemljišč za razvoj, dolgotrajni postopki pridobivanja dovoljenj ter demografski izzivi, ki so v nekaterih regijah izrazitejši kot drugje.
Za SAŠA regijo so te ugotovitve še posebej pomembne, saj se regija hkrati sooča s prestrukturiranjem in potrebo po hitrem razvoju novih gospodarskih dejavnosti. OECD poudarja, da bo uspeh prehoda odvisen tudi od širšega nacionalnega okvirja – od tega, kako učinkovito bo Slovenija okrepila regionalni razvoj, izboljšala upravljanje med državo in občinami ter zagotovila stabilne vire financiranja za razvojne institucije, kot so regionalne agencije.
Poročilo opozarja, da je slovenski sistem večnivojskega upravljanja razdrobljen. Z 212 občinami, od katerih ima več kot polovica manj kot 5.000 prebivalcev, je izvajanje razvojnih projektov pogosto počasno in neučinkovito. OECD zato priporoča spodbujanje povezovanja občin, krepitev skupnih služb ter boljšo koordinacijo med ministrstvi, regionalnimi akterji in lokalnimi skupnostmi. Za regije, kot je SAŠA, bi to pomenilo hitrejše postopke, večjo jasnost pri razvojnem načrtovanju in boljšo podporo pri izvajanju projektov.
Pomemben poudarek poročila je tudi potreba po stabilnem financiranju regionalnega razvoja. Trenutno so slovenske regije močno odvisne od evropskih sredstev, kar omejuje dolgoročno načrtovanje. OECD predlaga vzpostavitev nacionalnega razvojnega sklada, ki bi omogočal financiranje projektov z jasnim regionalnim učinkom, tudi kadar ti ne ustrezajo merilom evropske kohezijske politike. Za SAŠA regijo bi to pomenilo večjo predvidljivost in možnost financiranja projektov, ki so ključni za prehod, a ne sodijo v obstoječe evropske okvirje.
Poročilo poudarja tudi pomen krepitve zmogljivosti regionalnih institucij. Razvojne agencije in njihovi Centri za pravični prehod imajo ključno vlogo pri pripravi projektov, podpori občinam in povezovanju deležnikov, vendar so pogosto omejeni zaradi projektnega financiranja in pomanjkanja kadrov. OECD zato priporoča stabilnejše financiranje, večjo profesionalizacijo in jasnejšo vlogo teh institucij v nacionalnem sistemu regionalnega razvoja.
Za konec OECD izpostavlja, da bo Slovenija lahko zmanjšala regionalne razlike le z močnejšim sistemom spremljanja in vrednotenja učinkov razvojnih politik. Boljši podatki, večja preglednost in redno poročanje o napredku so ključni za učinkovito upravljanje prehoda – tako na nacionalni kot na regionalni ravni.
Celotno poročilo lahko preberete na povezavi:
Building More Competitive Regions in Slovenia
Zakaj Slovenija potrebuje močnejšo regionalno politiko: ključna sporočila Strategije regionalnega razvoja 2026–2050
Strategija regionalnega razvoja Slovenije 2026–2050 prinaša najcelovitejši pregled stanja slovenskih regij doslej in jasno sporoča: Slovenija bo dolgoročno uspešna le, če bodo uspešne tudi njene regije. Dokument ugotavlja, da se je v zadnjih desetletjih Slovenija razvijala hitro, vendar neenakomerno. Osrednjeslovenska regija je postala izrazito zaposlitveno in gospodarsko središče države, medtem ko številne druge regije – zlasti obmejne, podeželske in regije v prehodu, kot je SAŠA – zaostajajo zaradi demografskih trendov, pomanjkanja delovnih mest z višjo dodano vrednostjo in slabše dostopnosti storitev.
Strategija opozarja, da je dosedanja regionalna politika preveč temeljila na infrastrukturnih projektih in premalo na krepitvi gospodarskih in zaposlitvenih temeljev regij. Posledica je centralizacija, ki jo poganjajo delovne migracije v Ljubljano, koncentracija investicij in storitev ter odseljevanje mladih iz manj razvitih območij. Če bi Slovenija nadaljevala po tej poti, bi se razlike med regijami še poglobile, kar bi dolgoročno oslabilo celotno državo.
Dokument zato predlaga drugačen razvojni model – policentrični razvoj, ki krepi regijska središča, izboljšuje dostopnost storitev in ustvarja pogoje, da ljudje lahko živijo in delajo v svoji regiji. Ta pristop zmanjšuje pritiske na Ljubljano, hkrati pa omogoča, da regije izkoristijo svoje potenciale: od industrije in turizma do raziskav, inovacij in zelenih tehnologij. Strategija poudarja, da je policentrični razvoj ključen za socialno pravičnost, kakovost življenja in dolgoročno gospodarsko odpornost države.
Poseben poudarek je namenjen regijam v prehodu, med katerimi je tudi SAŠA. Strategija jasno navaja, da morajo imeti ta območja okrepljeno podporo, saj se soočajo z gospodarskim prestrukturiranjem, demografskimi pritiski in posledicami zapiranja tradicionalnih industrij. Za uspeh prehoda so ključne močne regionalne institucije – razvojne agencije in Centri za pravični prehod – ki morajo imeti stabilno financiranje, jasen mandat in dovolj kadrovskih zmogljivosti.
Strategija izpostavlja tudi demografske izzive, ki bodo v prihodnjih desetletjih močno vplivali na regije. Starajoče se prebivalstvo, odseljevanje mladih in pomanjkanje usposobljene delovne sile bodo zahtevali usklajene ukrepe na področju izobraževanja, priseljevanja, stanovanj in dostopnosti storitev. Regije z najnižjo izobrazbeno strukturo in najšibkejšimi digitalnimi veščinami bodo potrebovale dodatno podporo, da ohranijo konkurenčnost in kakovost življenja.
Pomemben del strategije je tudi prostorski vidik. Policentrični urbani sistem, dobro povezana regijska središča, dostopnost javnih storitev in kakovostna prometna infrastruktura so temelj za uravnotežen razvoj. Dokument opozarja, da se številne storitve na podeželju in obmejnih območjih krčijo, kar ustvarja začarani krog nazadovanja. Zato strategija predlaga inovativne modele zagotavljanja storitev, digitalizacijo in boljšo povezljivost, ki lahko zmanjšajo razlike med območji.
Okoljski izzivi – od podnebnih sprememb do kakovosti zraka in ohranjanja narave – so v strategiji obravnavani kot ključni del regionalnega razvoja. Regije se soočajo z različnimi stopnjami izpostavljenosti in prilagoditvene sposobnosti, zato bodo potrebni ciljno usmerjeni ukrepi, ki upoštevajo lokalne razmere. Dokument poudarja, da je trajnostna raba prostora, ohranjanje krajine in zmanjševanje okoljskih pritiskov nujno za dolgoročno blaginjo prebivalcev.
Strategijo lahko preberete na povezavi: