[ PRIHOD NA DELO ] - Nova smer naprej - Pravični prehod SAŠA

Promet je eden izmed sektorjev, kjer lahko k zmanjšanju toplogrednih izpustov prispevamo največ. Tako na osebni ravni, kot tudi na ravni podjetja, organizacije, ki v prostoru povzroča ogromno poti, migracij. V prispevku se bomo osredotočili na mobilnost na delo, na prihode in odhode iz službe ter na ukrepe, ki jih lahko sprejmejo delodajalci in s tem prispevajo k zmanjšanju izpustov ter pri zaposlenih spodbudijo spremembe v njihovih življenjskih navadah – tudi izven službe.

Najpomembnejši vir toplogrednih plinov (CO2) je raba fosilnih goriv. Pri tem so v ospredju proizvodnja elektrike in toplote ter promet, ki v zrak v Evropski uniji prispeva četrtino CO2, od tega kar 71,7 % predstavlja cestni promet. Promet je edini sektor, v katerem so se izpusti v zadnjih treh desetletjih povečali – med letoma 1990 in 2019 so zrasli za 33,5 odstotka. (Evropski parlament 1, 2024)

Vsi ostali sektorji ustvarjajo za približno 20 % emisij, od tega kmetijstvo za okoli 10 %, industrijski procesi 7 % in odpadki za 3 % emisij. (Emisijske evidence, 2024)

Mesta so s strateškim urejanjem prometa, predvsem s pripravo in izvajanjem Celostnih prometnih strategij, že začela izvajati ukrepe in zagotavljati pogoje za trajnostno mobilnost. Vedno več je urejene kolesarske infrastrukture, poudarja se pomen varnih poti za pešce, učinkovite in uporabne infrastrukture za javni potniški promet ter drugih, novejših oblik kot so sopotništvo (t. i. carpooling), ali pa deljenje avtomobilov (t. i. carsharing). Mesta se ukvarjajo s promocijo sprememb potovalnih navad, uvajajo oblike prevozov na klic, ponekod urejajo mestni prevoz in avtomatizirane sisteme mestnih koles. Še vedno šepamo pri zagotavljanju učinkovitega in dostopnega javnega potniškega prometa.

Trajnostna mobilnost vključuje hojo, kolesarjenje, uporabo javnega potniškega prometa in alternativne oblike mobilnosti. Njen cilj je zagotavljanje učinkovite in enakopravne dostopnosti za vse, pri čemer je poudarek na omejevanju osebnega motornega prometa in porabe energije ter na spodbujanju trajnostnih potovalnih načinov (“Trajnostna mobilnost, 2024”).

Pomemben deležnik pri načrtovanju in upravljanju učinkovitega mestnega prometa pa so mala in velika podjetja, zdravstvene in vzgojno-izobraževalne ustanove, trgovska središča, organizatorji večjih prireditev ter druge ustanove, ki v dosedanje načrte urejanja prometa niso bile aktivno vključene. Prav z uspešnim reševanjem teh izzivov lahko ustanove vidno in odgovorno vplivajo na svoje lokalno okolje.

Zaposlitvena središča (različnih sektorjev) so eden izmed večjih generatorjev prometa v mestu. Njihova posebnost je tudi v časovni razporeditvi konic, saj se po navadi prometni tokovi koncentrirajo v enakih dnevnih časovnih obdobjih istočasno po celotnem mestu (prihod in odhod z dela). To seveda vodi do prometnih zamaškov, v katerih izgubimo veliko časa, zrak prekomerno obremenjujemo z izpušnimi plini in ustvarjamo navidezno potrebo po širitvi in gradnji novih cest.

Kako lahko podjetje vpliva na prometne razmere v mestu?

Zaradi naše pretirane navezanosti in odvisnosti od prevoza z avtomobili in uporabe tudi takrat, ko so možne druge alternative, je potrebno začeti spreminjati naše potovalne navade. Z manjšo uporabo avtomobilov bo potrebnega manj prostora na cestah, manj bo zastojev, manj potreb po širitvah vozišč in parkirišč. Ljudje se bodo več gibali, kar bo pozitivno vplivalo na njihovo zdravje in počutje.

V tej luči lahko podjetje:

spodbuja zaposlene, da za prevoz na delo uporabljajo kolo, hodijo peš, z JPP ali si prevoz delijo;
spodbuja zaposlene, da za prevoz v delovnem času uporabljajo hojo, kolo, JPP ali organizirajo poti tako, da si prevoz delijo;
prilagodi delovni čas – prihod na delo, da ne pridejo na delo vsi isti čas in s tem razbremeni ceste, križišča (premakljiv delovni čas);
spodbuja delo od doma (npr. 1 dan v tednu);
uredi postajo za izposojo mestnih koles na lokaciji;
za dostavo uporablja električna vozila, tovorna kolesa, kolesa;
izdela in uresničuje mobilnostni načrt, ki pomeni načrt aktivnosti za izboljšanje/spodbujanje dostopnosti lokacije peš, s kolesom, z JPP.

Nagovarjanje zaposlenih k spremembam potovalnih navad lahko izvedemo na različne načine. Vsi imajo radi nagrade, marsikdo rad tekmuje, vsak rad vidi koristi za svoje zdravje, nekateri pa tudi za svoje okolje in zanamce.

Oblike spodbud, ukrepov:

učinkovito upravljanje mobilnosti: zbir in posredovanje informacij o voznih redih (na oglasnih deskah, v internih glasilih), poteh, sopotnikih (tabela za deljenje prevozov na razpolago zaposlenim);
nagradne igre oz. kampanje (kot npr. zaposleni z največ prihodi na trajnostni način prejme praktično nagrado, povezano z mobilnostjo ali pa kakšno drugi ugodnost);
nagrade (finančne, praktične) za prehojen ali s kolesom prevožen kilometer na poti do službe;
promocijski dogodki, npr. kolesarski zajtrk, nabiranje kilometrov z ekipo sodelavcev (1x mesečno je za zaposlene, ki pridejo v službo na trajnostni način, na voljo zdrav brezplačen zajtrk),
ambasadorji trajnostne mobilnosti;
infrastrukturne prilagoditve: tuši, garderobe, kolesarnice (varne, pokrite), udobna postajališča JPP, varni in udobni peš dostopi od postaj JPP do vhodov, povezava lokacije s pešpotmi do glavnih poti, ki vodijo do lokacije, podpora ali izgradnja kolesarskega omrežja v bližini lokacije dela;
lahkotnejši oblačilni slog v podjetju;
omejevanje števila parkirnih mest (npr. postopno zmanjševanje);
uvajanje plačljivega parkiranja;
organizacija prevoza na delo z avtobusi;
bonusi za parkiranje za zaposlene, ki si prevoz delijo (parkirajo bližje vhodu, nagrade);
postavitev smerokazov ali izdelava brošur s podatki o času, ki ga potrebujemo, da do lokacije pridemo peš / s kolesom;
sestanki med sprehodi;
predavanja o pomembnosti sprememb potovalnih navad in koristih za posameznika;
službena kolesa za prevoze med delovnim časom, …

Pri tem ne sledimo zgolj podnebnih ciljem, ampak takšni ukrepi prinašajo koristi tudi za podjetje. Redno gibanje v primeru aktivnih oblik mobilnosti (hoja, kolo, skiro, …) prinaša boljše psihofizično stanje zaposlenih in manj bolniških odsotnosti zaradi rednega gibanja. Manjše število avtomobilov v okolici podjetja in na poti do njega skozi mesto pomeni pozitivni vpliv na prometne tokove in manj časa izgubljenega v prometnih zastojih. O ukrepih, ki jih boste uvajali, se bo govorilo: povečal se bo družbeni ugled podjetja in pridobili boste tudi možnost pridobitve različnih certifikatov kot npr. Pešcem prijazna ustanova, Kolesarjem prijazen delodajalec. Hkrati se boste z družbeno odgovornim ravnanjem uveljavili v kraju, se povezali z lokalno skupnostjo in postali zaupanja vreden zaposlovalec. Z zmanjšanjem prihoda z osebnimi vozili pa boste prihranili tudi prostor okoli podjetja – potrebe po parkiriščih se bodo zmanjšale. Tako pridobljeni prostor lahko uporabite za ureditev parka in s tem ustvarite dodatne ponore za CO2, lahko pa ga uporabite tudi za širitev svojih prostorov.

S spodbujanjem sprememb potovalnih navad med svojimi zaposlenimi boste vplivali tudi na širše koristi. Ustvarjali boste manj avtomobilskega prometa, s tem manj zastojev in manj potreb po širitvah cest, parkirišč. Naselja bodo tako lahko namenjala več prostora za druge dejavnosti (igrišča, parki, …) ter imela manj stroškov za vzdrževanje in obnovo infrastrukture. Prebivalci bodo imeli bolj kakovostno in prijazno življenjsko okolje.

Pri uvajanju spodbud za spremembe potovalnih navad moramo biti seveda pozorni tudi na to, da se čisto vsi novim pobudam ne bodo mogli priključiti ali pa tega ne bodo želeli. Omejitve so lahko neustrezna ponudba alternativnih načinov, pri čemer gre zlasti za slabo ponudbo učinkovitega javnega potniškega prometa. Skrbi jih lahko dostava otrok v vrtec, opravki po službi. Aktivnih oblik mobilnosti, kot so hoja ali kolesarjenje ne morejo uporabljati zaradi zdravstvenih težav, zaradi razdalje ali reliefa (vzponi), neustrezne infrastrukture. Pri tem je pomembno, da poskušamo z vsakim posameznikom pretehtati vse možne načine, saj se velikokrat izkaže, da je največ omejitev v nas samih. Ko preizkusimo alternative in jih prakticiramo dlje časa, lahko začutimo tudi osebne prednosti. Vsak zaposlen, ki bo poiskal alternativno, združil poti s sodelavcem ali se prilagodil na drug način, šteje. In vsak kilometer, ki ga bomo spremenili, šteje v skupni količini izpustov CO2 ter drugih toplogrednih plinov ter ustvarjanju (boljše) prihodnosti za našo prihodnost.

Primer dobre prakse:

Nekaj podjetij znotraj poslovne cone Trata v Škofji loki se je v aktivnostih spodbujanja trajnostnih načinov prihodov na delo povezalo in izvajalo skupne spodbude. Ukrepe so definirali s pomočjo mobilnostnega načrta. Uvedli so mobilnostne koordinatorje, med konkretnimi ukrepi pa kampanje, izvedli infrastrukturne prilagoditve in izboljšave (npr. kolesarnice, stojala, sistemi za izposojo koles), pripravili pobudo za izboljšanje javnega potniškega prometa ter pripravili platformo za sopotništvo in se soočili tudi z upravljanjem parkiranja.

Več: https://www.ra-sora.si/trata21/

Avtorica: Katarina Ostruh

Viri: