Pravični prehod v SAŠA regiji pomeni več kot le zapiranje premogovnika in termoelektrarne – prinaša priložnost za novo, zeleno prihodnost. V ospredju tega prehoda so ljudje, zaposleni, ki potrebujejo podporo, da svoje znanje in izkušnje prenesejo v nove panoge. Vlaganje v človeški kapital je ključno, da bo prehod resnično pravičen za vse. 

Pravični prehod pomeni preobrazbo energetskih regij, ki temeljijo na fosilnih gorivih, v trajnostno in nizkoogljično gospodarstvo, pri čemer nihče ne sme biti pozabljen. Proces je še posebej pomemben za nas – Savinjsko-Šaleško (SAŠA) regijo, kjer se z opuščanjem premogovništva soočamo danes. 

Prehod SAŠA regije iz premogovne tradicije v zeleno prihodnost je eden najkompleksnejših procesov v državi. Med drugim zahteva tudi celovit pristop k podpori zaposlenim na kadrovskem področju, ki vključuje informiranje, usposabljanje in psihološko podporo. Pomanjkanje jasnih informacij in strukturirane pomoči bi lahko povzročilo dolgoročne posledice za posameznike in celotno skupnost, saj delavci, ki se soočajo z izgubo službe, potrebujejo predvsem jasno sliko o svojih možnostih. 

Ključni izzivi za zaposlene 

Zapiranje Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj bo neposredno vplivalo na več tisoč delovnih mest. V regiji, kjer je zaposlitvena struktura tesno povezana s premogovno industrijo, bo treba zaposlene usmeriti v nove panoge. Starejši delavci z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami v premogovništvu so še posebej ranljiva skupina, saj so manj prilagodljivi za prehod v drugačna delovna okolja. 

Po podatkih na dan 31. 8. 2024 je bilo v skupini TEŠ-PV zaposlenih 2.211 ljudi.  

Po oceni naj bi bilo v sistemu PV, v celotnem obdobju zapiranja glede na tri različne scenarije med 557 in 1.575 presežnih zaposlenih. V TEŠ pa med 59 in 206 presežnih zaposlenih. Če povzamemo zapiranje skupine TEŠ-PV pomeni v regiji SAŠA približno 2.000 delovnih mest manj, ne glede na scenarij zapiranja. Po podatkih SURS sta v Sloveniji povprečno 2,4 družinska člana na gospodinjstvo, zato se ocenjuje, da bo skupno število prizadetih zaradi zapiranja skoraj 4000 oseb. 

Dlje časa kot bo poslovala skupina TEŠ-PV, večji bo naravni odliv zaposlenih, posledično bo manj presežnih zaposlenih (manj brezposelnih) in to v kasnejših letih. Kolikor več časa je na razpolago, bolje bo možno izvesti prekvalifikacijo in prezaposlitev.  

V jeseni 2024 izvedena Raziskava o motiviranosti za prekvalifikacije med zaposlenimi v PV in TEŠ je pokazala, da je približno 35 % anketirancev pripravljenih na izobraževanje v isti smeri za višjo stopnjo, 30,3 % pa bi se prekvalificiralo v nov poklic, če bi bila to zahteva za novo delovno mesto. Okoli 32,7 % se ni pripravljeno vključiti v nobeno prekvalifikacijo​. Velika večina anketirancev (87,4 %) meni, da je pomembno najti novo zaposlitev znotraj Savinjsko-Šaleške regije​. Želeni poklici vključujejo področja z visokim povpraševanjem na trgu dela, kot so strojništvo (26,2 %), ekonomija (16,7 %), in elektro področje (11,9 %). Nekateri anketiranci želijo pridobiti certifikate za poklice, kot so policaj, varnostnik ali delo z gradbeno mehanizacijo. 

⇒  Raziskava o motiviranosti za prekvalifikacije med zaposlenimi v PV in TEŠ

 

Aktivnosti za ohranitev človeškega kapitala 

Aktivnosti Sklada za pravični prehod so usmerjene predvsem v: 

  • Karierno svetovanje in usposabljanja: Interes za prekvalifikacije med zaposlenimi v Premogovniku Velenje in TEŠ je opazen, a raznolik. Približno 35 % anketirancev je pripravljenih na izobraževanje v isti smeri za višjo stopnjo medtem, ko bi se 30,3 % odločilo za prekvalifikacijo v nov poklic, če bi bila to zahteva za novo delovno mesto. Kljub temu si bodo zaposleni načeloma lahko tudi sami izbirali smer izobraževanja in prekvalifikacije. Na voljo bodo informacije o tem, kje in kaj delodajalci ponujajo delo, hkrati pa bo možno izbirati po lastnih interesih. 

Poudarek bo na nudenju usposabljanj za panoge, ki bodo v prihodnosti potrebovale delovno silo. Možnosti za prekvalifikacijo in nadgradnjo kompetenc bodo izrazitejše predvsem v rastočih sektorjih, kot so obnovljivi viri energije, digitalne veščine, krožno gospodarstvo in trajnostna gradnja. 

Zaposleni v Premogovniku Velenje in TEŠ bodo imeli dostop do programov vseživljenjske karierne orientacije in usposabljanj, ki jih bo izvajal Zavod RS za zaposlovanje, Območna služba Velenje. Vse potrebne informacije bodo prav tako dostopne prek kadrovskih služb in sindikatov obeh podjetij, kar bo zaposlenim omogočilo lažjo odločitev in podporo pri nadaljnji poklicni poti. 

  • Obogateno izvajanje kakovostnega in dostopnega učenja ter uvajanje krožnih vsebin v vzgojno-izobraževalni sistem: Prestrukturiranje SAŠA regije naj bi zajemalo tudi nadgradnjo izobraževalnih programov od vrtcev do višjih šol v regiji. Uvajanje vsebin trajnostnega razvoja, uporaba sodobnih digitalnih orodij in pripomočkov, principov krožnega gospodarstva in podjetnosti v obstoječe učne načrte je poleg dodatnih kompetenc za šolajoče tudi priložnost regije za prenos dobrih praks na druga območja in s tem razvoj novih aktivnosti na področju izobraževanja. Spodbuja tudi k sodelovanju z gospodarstvom in akademsko sfero.  

Za podporo zaposlenim in delodajalcem je ključna tudi vloga Centra za pravični prehod SAŠA, ki deluje v okviru Razvojne agencije SAŠA in nudi podporo vsem, ki jih prehod neposredno ali posredno zadeva:  

  • Podpora delodajalcem: Spodbujanje podjetij k prilagajanju poslovnih modelov, uvajanju digitalizacije in razvoju novih produktov, ki ustvarjajo delovna mesta z visoko dodano vrednostjo preko neformalnih izobraževanj, strokovnih srečanj, organizacije študijskih obiskov ipd.. 
  • Informacijska točka: Namenjena delavcem, podjetjem in širši javnosti, za zagotavljanje ažurnih informacij o možnostih zaposlitve, prekvalifikacij, socialni podpori ter postopkih zapiranja premogovnika. Vzpostavljanje mostov med delavci in potencialnimi delodajalci ter ustvarjanje platforme za nova delovna mesta. 
  • Mreženje in partnerstva: Povezovanje izobraževalnih ustanov, gospodarstva in lokalne skupnosti za usklajeno izvajanje pravičnega prehoda ter pridobivanje domačih in mednarodnih investicij. 
  • Akademija pravičnega prehoda: Organizacija formalnih in neformalnih izobraževanj kot dopolnilnih usposabljanj pri pridobivanju novih kompetenc za potrebe trga dela v luči pravičnega in zelenega prehoda regije.  

Dolgoročne cilje pravičnega prehoda na področju razvoja človeških virov izvaja Center za pravični prehod predvsem z Akademijo za pravični prehod, ki omogoča usposabljanje na področju tehničnih in mehkih veščin, potrebnih za zeleni prehod. Odgovore na vprašanja kako v praksi načrtovati projekte, prijave na razpis ter uspešno počrpati sredstva, je jeseni 2024 prejela tretja generacija udeležencev uspešno zaključenega usposabljanja za Projektnega managerja pravičnega prehoda. Manager energetskih projektov pravičnega prehoda je postregel s celovito podporo vsem deležnikom v vseh fazah pridobivanja dovoljenja do zaključka investicije oziroma končnega priklopa na omrežje. Aktivno jesen pa so spremljale tudi tri delavnice trajnostnih rešitev za zeleni prehod: LCA analize; Trajnostno umeščanje OVE v prostor in Trajnostno upravljanje energetskih sistemov. 

 

Pomen informiranja in vključenosti 

Za uspešen prehod je bistvena transparentnost in vključevanje delavcev v proces prestrukturiranja. Spletna podatkovna platforma Centra za pravični prehod omogoča sprotno spremljanje stanja projektov, razpisov in potreb regije, za podajanje informacij pa smo na voljo tudi preko elektronske pošte in osebno.  

__________________________________________________________________________________________ 

Kako pa vi vidite prihodnost SAŠA regije? Menite, da bo prehod uspešen in prinesel pozitivne spremembe za vse prebivalce? 

Pravični prehod je zahteven proces, vendar z ustrezno podporo lahko postane priložnost za trajnostni gospodarski razvoj in izboljšanje kakovosti življenja v SAŠA regiji. Podpora človeškemu kapitalu je ključ do tega cilja. Center za pravični prehod in ukrepi Območnega načrta za pravični prehod zagotavljajo podporo vsem deležnikom z raznovrstnimi aktivnostmi, ki naslavljajo trenutne in prihodnje potrebe prebivalcev regije. Pomembno pa je tudi angažiranje delodajalcev, ki lahko v procesu prestrukturiranja najdejo nove priložnosti, okrepijo svoje time z novimi kadrovskimi močni in skupaj ustvarjajo novo smer naprej.  

 

Avtorica: Mojca Rozman