[Predlog proračuna večletnega finančnega okvirja 2028-2034]

Evropska komisija je 16. julija predstavila predlog za ambiciozen in dinamičen večletni finančni okvir v višini skoraj 2 bilijona EUR (ali 1,26 % bruto nacionalnega dohodka EU v povprečju med letoma 2028 in 2034). Ta okvir bo Evropi zagotovil dolgoročni proračun za naložbe, ki bo ustrezal njenim ambicijam, da bo v prihodnjem desetletju neodvisna, uspešna, varna in uspešna družba in gospodarstvo.

Namen predloga Komisije je zagotoviti, da financiranje EU usmerjajo politične prednostne naloge EU, kar prinaša rezultate, ki jih nacionalni proračuni ne morejo doseči sami.

Ključne značilnosti novega večletnega finančnega okvira

Večja prožnost v celotnem proračunu, tako da je Evropa sposobna ukrepati in se hitro odzvati, kadar se okoliščine nepričakovano spremenijo ali kadar je treba obravnavati nove
prednostne naloge politike.
Enostavnejši, bolj racionalizirani in usklajeni finančni programi EU, da bodo lahko državljani in podjetja zlahka našli možnosti financiranja in dostopali do njih.
Proračun, prilagojen lokalnim potrebam, z nacionalnimi in regionalnimi partnerskimi načrti, ki temeljijo na naložbah in reformah, za ciljno usmerjen učinek tam, kjer je najpomembnejši, ter zagotavljanje hitrejše in prožnejše podpore za večjo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo po vsej Uniji.
Močno povečanje konkurenčnosti, da bi Evropa zagotovila dobavne verige, razširila inovacije in vodila svetovno tekmo za čisto in pametno tehnologijo.
Uravnotežen sveženj novih virov lastnih sredstev, ki zagotavlja ustrezne prihodke za naše prednostne naloge in hkrati zmanjšuje pritisk na nacionalne javne finance.
Namen predloga Komisije je zagotoviti, da financiranje EU usmerjajo politične prednostne naloge EU, kar prinaša rezultate, ki jih nacionalni proračuni ne morejo doseči sami.

Vlaganje v ljudi, države članice in regije

Novi dolgoročni proračun bo združil sredstva EU, ki jih izvršujejo države članice in regije, v eno skladno strategijo, v središču katere bosta kohezijska in kmetijska politika. Ta strategija se bo izvajala s preprostejšimi in bolj prilagojenimi nacionalnimi in regionalnimi partnerskimi načrti, da bi se čim bolj povečal učinek vsakega evra. Enotni načrt na državo članico, ki vključuje vse ustrezne podporne ukrepe – za delavce, kmete ali ribiče, mesta ali podeželska območja, regije ali nacionalno raven –, zagotavlja veliko večji učinek in veliko učinkovitejšo uporabo evropskih sredstev. To je najučinkovitejši način za podporo ozemelj in skupnosti Unije. Prinaša resnično poenostavitev tako za javne organe kot za neposredne upravičence.

Načrti bodo spodbujali konvergenco in zmanjšali regionalne razlike. Opredelile bodo naložbe in reforme za boljše reševanje prihodnjih izzivov za države članice in naše regije. Ti načrti se bodo oblikovali in izvajali v tesnem partnerstvu med Komisijo, državami članicami, regijami, lokalnimi skupnostmi in vsemi drugimi ustreznimi deležniki. Poleg tega bo določen obvezen minimalni znesek za manj razvite regije in zaščitni ukrep, ki bo zagotovil, da bodo te regije na splošno prejele vsaj toliko sredstev kot v okviru sedanjih kohezijskih sredstev.

Dohodkovna podpora kmetom in ribičem bo omejena, vključno z okoljskimi ukrepi, naložbami na kmetijah, podporo mladim kmetom in orodji za obvladovanje tveganja. Pravila financiranja za kmetijstvo in podeželske skupnosti bodo enostavnejša, vključno s pravili o plačilih, kontrolah in revizijah.

Novi partnerski načrti bodo podpirali kakovostno zaposlovanje, znanja in spretnosti ter socialno vključenost v vseh državah članicah, regijah in sektorjih. Prispevale bodo k spodbujanju enakih možnosti za vse, podpirale močne mreže socialne varnosti, spodbujale socialno vključenost, medgeneracijsko pravičnost in boj proti revščini. 14 % nacionalnih dodelitev bo moralo financirati reforme in naložbe, ki krepijo znanja in spretnosti, se borijo proti revščini, spodbujajo socialno vključevanje in podpirajo podeželska območja.

Spoštovanje pravne države bo ostalo brezpogojno. Uredba o pogojenosti bo še naprej ščitila celoten proračun EU pred kršitvami načela pravne države. Nacionalni in regionalni partnerski načrti bodo vsebovali dodatne zaščitne ukrepe za zagotovitev, da države članice spoštujejo načela pravne države in Listino o temeljnih pravicah.

Preglednost in preverjanje upravičencev do sredstev iz proračuna EU bosta okrepljena. Informacije o prejemnikih sredstev EU bodo objavljene v centralizirani podatkovni zbirki.

Spodbujanje izobraževanja in demokratičnih vrednot

Povečanje naložb v znanja in spretnosti je bistveno za pomoč študentom in delavcem v EU pri izkoriščanju priložnosti. Hkrati vlaganje v ljudi pomeni podpiranje živahnega državljanskega prostora ter zaščito umetniške in kulturne svobode. Dolgoročni proračun bo še naprej vlagal v znanja in spretnosti, kulturo, medije in vrednote. Okrepljeni program Erasmus+ bo hrbtenica Unije spretnosti. Mobilnost na področju izobraževanja, solidarnost in vključevanje bodo ostali jedro programa. Močan program AgoraEU bo spodbujal skupne vrednote, vključno z demokracijo, enakostjo in pravno državo, ter podpiral evropsko kulturno raznolikost, njene avdiovizualne in ustvarjalne sektorje, svobodo medijev in vključevanje civilne družbe.

Spodbujanje blaginje s konkurenčnostjo, raziskavami in inovacijami

Novi Evropski sklad za konkurenčnost v vrednosti 409 milijard EUR bo vlagal v strateške tehnologije, kar bo koristilo celotnemu enotnemu trgu, kot je priporočeno v poročilih Lette in Draghija. Sklad, ki deluje v skladu z enim pravilnikom in ponuja enotno vstopno točko za prosilce za financiranje, bo poenostavil in pospešil financiranje EU ter spodbudil zasebne in javne naložbe. Svojo podporo bo osredotočila na štiri področja:

čisti prehod in razogljičenje;
digitalni prehod;
zdravje, biotehnologija, kmetijstvo in biogospodarstvo;
obramba in vesolje.

Sklad bo povečal učinek vsakega porabljenega evra s črpanjem zasebnega denarja.

V tesni povezavi z Evropskim skladom za konkurenčnost bo priznani raziskovalni okvir EU s svojim vodilnim programom Obzorje Evropa v vrednosti 175 milijard EUR še naprej financiral vrhunske inovacije. Program Obzorje Evropa in Sklad za konkurenčnost bosta nudila podporo za celotno naložbeno pot projekta (od faze zasnove do razširitve) ter zmanjšala stroške za potencialne upravičence in čas za izplačilo.

Zaščita ljudi ter krepitev pripravljenosti in odpornosti za soočanje z novimi izzivi

Dolgoročni proračun bo Evropi zagotovil hitrejša, učinkovitejša in prožnejša orodja za obvladovanje pretresov in odzivanje na nove izzive. Še naprej bo krepila odpornost Evrope s financiranjem Unije pripravljenosti in se pripravljala na vse faze kriznega upravljanja: od preprečevanja do odzivanja in okrevanja. Komisija predlaga nov namenski krizni mehanizem z zmogljivostjo do skoraj 400 milijard EUR posojil državam članicam, ki se bo sprožil, ko bodo Unijo prizadele hude krize. Poleg tega bodo nacionalna in regionalna partnerstva podpirala naložbe in reforme na vseh področjih pripravljenosti in kriznega upravljanja. Kmetijska rezerva bo podpirala kmete in po potrebi stabilizirala trge.

Evropski sklad za konkurenčnost bo tudi okrepil pripravljenost in strateško avtonomijo EU v ključnih sektorjih in tehnologijah z razvojem industrijskih zmogljivosti in financiranjem najsodobnejših tehnologij. Nazadnje, mehanizem Unije na področju civilne zaščite in podpora Unije za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere bosta dodatno okrepljena, tako da bosta vključevala dejavnosti na področju pripravljenosti na zdravstvene razmere.

Zaščita Evrope

Dolgoročni proračun bo pripomogel k vzpostavitvi evropske obrambne unije, ki se bo lahko zaščitila, ostala povezana in po potrebi hitro ukrepala. Sklop za obrambo in vesolje Evropskega sklada za konkurenčnost bo dodelil 131 milijard EUR za podporo naložbam v obrambo, varnost in vesolje, kar je petkrat več sredstev na ravni EU kot v prejšnjem večletnem finančnem okviru. Države članice in regije bodo imele možnost, da v svojih nacionalnih in regionalnih partnerskih načrtih prostovoljno ter v skladu z regionalnimi potrebami in prednostnimi nalogami podprejo projekte, povezane z obrambo. Sklop za vojaško mobilnost instrumenta za povezovanje Evrope se bo desetkratno povečal. Podpiral bo naložbe v infrastrukturo z dvojno rabo poleg civilnih ter prispeval k veliki spodbudi za kibernetsko varnost, infrastrukturo in razvoj obrambe na splošno. Za povečanje energetske varnosti bo instrument za povezovanje Evrope zagotovil financiranje čezmejnih energetskih in prometnih projektov.

V novem proračunu je predvideno tudi večje financiranje za upravljanje migracij, krepitev zunanjih meja EU in krepitev notranje varnosti. Dodeljenih bo 74 milijard EUR, s čimer se bo financiranje v prejšnjem večletnem finančnem okviru potrojilo. Države članice bodo prejele podporo Unije za hitro in učinkovito odzivanje na razvoj dogodkov na terenu. Sredstva bodo državam članicam pomagala okrepiti zmogljivosti kazenskega pregona na spletu in drugje, opremiti naše mejne policiste s pravimi orodji za zaščito zunanjih meja ter izvajati pravičen in trden sistem upravljanja migracij v okviru pakta o migracijah in azilu.

Vzpostavljanje partnerstev za močnejšo Evropo v svetu

Ta novi večletni finančni okvir predvideva okrepljeno zunanje delovanje, ki bo ustrezalo bolj strateškemu, na vrednotah temelječemu in učinkovitemu pristopu k širitvi, partnerstvom in diplomaciji v skladu s strateškimi interesi EU.

Za poenostavitev financiranja zunanjega delovanja bo Evropa v svetu v vrednosti 200 milijard EUR za obdobje 2028–2034 čim bolj povečala učinek na terenu in izboljšala prepoznavnost zunanjega delovanja EU v partnerskih državah. Proračunu EU bo omogočil, da poveča podporo državam kandidatkam in se pripravi na njihov pristop. Ta instrument bo imel namensko rezervno zmogljivost v višini 15 milijard EUR za odzivanje na nastajajoče krize in nepredvidene potrebe.

Da bi podprli neomajno podporo Unije Ukrajini, se lahko za Ukrajino v obdobju 2028–2034 mobilizira 100 milijard EUR. Podpora Ukrajini bo zaradi obsega in nepredvidljivosti potreb deležna določene prožnosti. Podpora operacijam z vojaškimi vidiki bo še naprej zajeta v evropskem mirovnem instrumentu.

Predlagani novi proračun bo prav tako še naprej financiral ukrepe skupne zunanje in varnostne politike v skupnem znesku 3,4 milijarde EUR, da bi še naprej prispeval k ciljem EU glede ohranjanja miru, krepitve mednarodne varnosti, spodbujanja mednarodnega sodelovanja ter razvoja in utrjevanja demokracije, pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Novi viri lastnih sredstev, ki ustrezajo našim skupnim ambicijam

Da bi lahko ukrepala, se mora Evropa opremiti tudi s sodobnim in raznolikim tokom prihodkov. To pa bo ustvarilo sredstva za financiranje njenih prednostnih nalog, hkrati pa odplačalo sredstva, ki si jih je EU izposodila v okviru instrumenta NextGenerationEU, in omejilo nacionalne prispevke v proračun EU. V ta namen Komisija predstavlja pet novih virov lastnih sredstev:

Sistem EU za trgovanje z emisijami (ETS): ciljno usmerjena prilagoditev prihodkov, ustvarjenih z ETS1, gre v proračun EU. Pričakovati je, da bo letno v povprečju ustvaril približno 9,6 milijarde EUR.
Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah: ciljno usmerjena prilagoditev prihodkov, ustvarjenih s CBAM, se prenese v proračun EU. Pričakovano je, da se bo letno ustvarilo v povprečju približno 1,4 milijarde EUR.
Lastna sredstva iz naslova nezbranih e-odpadkov z uporabo enotne stopnje za težo nezbranih e-odpadkov. V povprečju naj bi se ustvarilo približno 15 milijard EUR letno.
Lastna sredstva iz naslova trošarin za tobak, ki temeljijo na uporabi stopnje najnižje trošarinske stopnje za tobačne izdelke, specifične za posamezno državo članico. Pričakovano je, da se bo letno ustvarilo v povprečju približno 11,2 milijarde EUR.
Korporativni vir za Evropo (CORE) v višini letnega pavšalnega prispevka podjetij, ki niso mala in srednja podjetja ter poslujejo in prodajajo v EU, s čistim letnim prometom vsaj 100 milijonov EUR. Pričakovati je, da bo letno v povprečju ustvaril približno 6,8 milijarde EUR.

Skupaj naj bi teh pet novih virov lastnih sredstev in drugih elementov svežnja o virih lastnih sredstev, ki so bili predstavljeni danes, ustvarilo prihodke v višini približno 58,5 milijarde EUR na leto (v cenah iz leta 2025).

Naslednji koraki

O sklepu o prihodnjem dolgoročnem proračunu EU in sistemu prihodkov bodo razpravljale države članice v Svetu. Za sprejetje uredbe o večletnem finančnem okviru je potrebno soglasje po odobritvi Evropskega parlamenta. Za nekatere elemente na strani prihodkov (zlasti nova lastna sredstva) sta potrebna soglasje v Svetu in odobritev držav članic v skladu z njihovimi ustavnimi pravili. Komisija bo storila vse, kar je v njeni moči, da podpre hiter dogovor.