Med 22. in 23. oktobrom 2025 je v Grmovškovem domu na Kopah potekal simpozij Slovenski regionalni dnevi 2025, pod vodstvom ZRC SAZU (Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti) in v sodelovanju z Ministrstvom za kohezijo in regionalni razvoj, Ministrstvom za naravne vire in prostor, Združenjem regionalnih razvojnih agencij in Slovenskim regionalno razvojnim skladom.
Na dogodku so bili prisotni tudi predstavniki Evropske komisije, natančneje Generalnega direktorata za regionalno in mestno politiko EU.
Tema letošnjega simpozija se je glasila ˝Celostno načrtovanje za prihodnost regij˝.
Dogodek je združil predstavnike državnih institucij, regionalnih razvojnih agencij, občin, ter strokovnjake in druge deležnike, ki so na dvodnevnem dogodku razpravljali o vizijah, izzivih in strategijah razvoja slovenskih regij v luči globalnih in lokalnih sprememb.
Razprava o skladnem regionalnem razvoju v Sloveniji poteka že več kot petdeset let. V tem obdobju so bili doseženi številni koraki naprej, ki so omogočili napredek lokalnih skupnosti in dvig kvalitete življenja v celotni Sloveniji. Kljub vsem trudom pa se regionalne razlike v zadnjih letih povečujejo, le Osrednjeslovenska razvojna regija dosega povprečno razvitost Slovenije. Ravno zato nov strateški okvir izpostavlja potrebo po policentričnem oziroma prostorsko uravnoteženem razvoju, preko katerega bi se krepila mnoga regijska središča. To bi dolgoročno prineslo pozitivne prostorske, okoljske, družbene in gospodarske učinke.
Ena od osrednjih diskusij je bila namenjena osnutku Strategije regionalnega razvoja Slovenije 2026-2050, ki bo opredelila dolgoročno vizijo in instrumente za uravnotežen razvoj po regijah. Govorniki so poudarili, da v prihodnosti potrebujemo več sodelovanja sektorskih politik, ter sodelovanja med državnimi, regionalnimi in lokalnimi ravnmi, kjer se ne sme pozabiti tudi na civilno družbo in druge pomembne akterje. Izpostavilo se je tudi, da regije potrebujejo večjo institucionalno sposobnost in avtonomnost, da lahko same soustvarjajo razvojne poti, prilagojene svojim karakteristikam. Ob želji po policentričnem razvoju je potrebno podeželju dodati vrednost, predvsem preko ustvarjanja delovnih mest v vseh regijah, saj ima trenutno Mestna občina Ljubljana več delovnih mest kot vsa ostala regionalna središča skupaj. Zaradi centralizacije nas trenutno pestijo vse slabše prometne razmere, zato je bil poudarek tudi na pripravi regionalnih celostnih prometnih strategij, ki bodo reševale problematiko prometa na regionalni ravni. Obenem pa nas čaka še izziv podnebnih sprememb in kako se nanje prilagoditi, kar je treba reševati na regionalni in državni ravni.
Na simpoziju so bili predstavljeni tudi primeri dobrih praks iz slovenskih regij, ter primeri iz sosednje države Avstrije, ki dokazujejo, da se načrtovanje lahko uspešno prenese v dejanske učinke na lokalnem nivoju.
Za zagotovitev skladnega in uravnoteženega regionalnega razvoja je potrebno pomisliti tudi na pravični prehod premogovnih regij, torej Zasavske in Savinjsko-šaleške premogovne regije, ki se soočata s številnimi izzivi. Pomembno je, da se pri procesu prehoda premogovne ali energetsko intenzivne regije v bolj trajnostne in nizkoogljične dejavnosti ne pozabi na socialno varnost, delovna mesta, okoljske učinke in vključevanje lokalnega prebivalstva. Kljub temu, da so bili glavni poudarki Slovenskih regionalnih dni usmerjeni v celostno načrtovanje razvoja regij, so bile besedne zveze, kot so blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe, obnovljivi viri energije, delovna mesta, kvaliteta življenja večkrat omenjene skozi celoten simpozij. Le-te se močno navezujejo na pravični prehod naših premogovnih regij in le s skupnim sodelovanjem in vključevanjem vseh aspektov naših regij bo mogoče zastaviti dober načrt celostnega razvoja Slovenije.
Slovenski regionalni dnevi 2025 na Kopah so bili pomembno stičišče misli, praks in strategij za prihodnost slovenskih regij. Čeprav je bil dogodek osredotočen na celostno načrtovanje, se je jasno pokazalo, da brez vključevanja koncepta pravičnega prehoda ni mogoče v celoti nasloviti razvojnih izzivov, še posebej v regijah, kjer je ekonomija močno vezana na premog oziroma energetsko dejavnost. Za konec bi lahko rekli, da smo ali pa prehajamo v čas velikih sprememb, za kar bodo potrebni pravilni odgovori na posamezne težave, ki bodo združeni pripomogli k razvoju Slovenije.