Savinjsko-šaleška regija je naravnost čudovit del Slovenije, ki navdušuje s svojimi gozdovi, jezeri, gorami in kulturno dediščino. Občutljivost naravnega okolja in nuja po ohranjanju naravnih virov so regijo spodbudili k trajnostnim praksam v turizmu. Skozi premišljeno načrtovanje in vlaganje v projekte, ki spoštujejo naravo in lokalno skupnost, se Savinjsko-šaleška regija razvija v zeleno, odgovorno turistično destinacijo. Tukaj so nekatere ključne trajnostne prakse, ki regijo postavljajo na zemljevid trajnostnega turizma.

Poudarek na trajnostnem razvoju turistične infrastrukture

Trajnostni turizem temelji na ustrezno urejeni infrastrukturi, ki zmanjšuje negativne vplive na okolje. Vseh 10 občin v regiji si prizadeva za gradnjo in vzdrževanje infrastrukture, ki omogoča dostop do naravnih znamenitosti ob minimalnem vplivu na naravo. Kolesarske in pohodniške poti so premišljeno načrtovane in opremljene s tablami, ki obiskovalce usmerjajo po urejenih poteh, kar pomaga preprečevati erozijo ter ohranjati naravne habitate.

Z obnovo in prilagajanjem obstoječe infrastrukture, kot so planinske poti, in urejanjem novih projektov z okolju prijaznimi materiali, regija stremi k temu, da postane zgled trajnostne turistične destinacije. V vsaki občini je na voljo tudi izposoja električnih in navadnih koles, kar obiskovalcem omogoča, da raziskujejo regijo na okolju prijazen način.

Ohranjanje vodnih virov in urejanje naravnih kopališč

Regija je bogata z vodnimi viri, na primer Velenjsko jezero, ki predstavlja pomemben turistični in naravni potencial. Zaščita kakovosti vode je prednostna naloga, zato sta na severni strani Velenjskega jezera postavljena dva ekoremediacijska otoka, kjer se preko rastlin zmanjšujejo prekomerna hranila iz vode, kisik pa se vrača nazaj vanjo. Na območju jezera se izvaja nadzor nad kakovostjo kopalne vode, hkrati pa se izvaja tudi čiščenje obrežij in pravilno ravnanje z odpadki. Opozarjajo tudi na skrb za divje ptice – zaradi zagotavljanja kakovosti kopalnih voda ter možnih negativnih vplivov na same ptice, je hranjenje le-teh prepovedano.

V letu 2025 na območju ob Velenjski plaži poteka obsežna prenova, ki bo izboljšala infrastrukturo in dostopnost, zlasti za funkcionalno ovirane osebe. Projekt vključuje novo urbano opremo, dodatno ozelenitev, nadgradnjo dostopov, utrditev brežine, obnovo pomola in izboljšanje dostopne poti za čolne. Poleg tega bo izvedena digitalizacija ponudbe in nadgradnja doživetij za aktivno preživljanje prostega časa.

Ena izmed priljubljenih aktivnosti na rekah in jezerih je tudi ribolov – na območju SAŠA regije so aktivne štiri ribiške družine, ki vsaka na svojem revirju skrbi za biotsko raznovrstnost in nadzoruje športni ribolov v rekah Paka, Savinja, Dreta ter na Velenjskem, Škalskem in Šoštanjskem jezeru.

Digitalizacija turizma in zmanjšanje odpadkov

Eden ključnih elementov trajnostnega turizma je zmanjšanje uporabe papirja in drugih potrošnih materialov. Z uvedbo digitalnih rešitev, kot so mobilne aplikacije, informacijske table z QR kodami ter spletne platforme, obiskovalci enostavno dostopajo do informacij o regiji, ne da bi bilo potrebno tiskanje brošur ali letakov. Prek aplikacij lahko obiskovalci dobijo informacije o lokalnih znamenitostih, zemljevidih poti, varnostnih priporočilih ter možnostih trajnostne mobilnosti.

Ena izmed tovrstnih aplikacij, ki je bila razvita s strani vseh 10 občin Savinjsko-šaleške regije je Savinjska2Go. Gre za kolesarski vodnik po Savinjski, namenjen pa je vsem, ki radi odkrivajo nove turistične kraje in znamenitosti na dveh kolesih. Aplikacija vsebuje informacije o 54 kolesarskih poteh in več kot 200 različnih zanimivih lokacijah, kot so kulturne in naravne znamenitosti in podobno. Zanimiva je tudi aplikacija “Doživite cvetoče Mozirje, zasnovana za obiskovalce vseh starosti, ki želijo digitalno raziskati Mozirje in izvedeti več o življenju ljudi, ki so nekoč živeli v njegovih starih trških hišah, ter tako spoznati zgodovino, tradicijo in identiteto kraja. Po poti obiskovalce vodi čebelica Gaja, ki jih na igriv način usmerja med starodavnimi hišami in jim pomaga sestaviti skrivno geslo.

Zavod za turizem Šaleške doline je v letu 2024, kot edini slovenski predstavnik, s produktom “Skrivnosti potopljenih vasi” osvojil 2. mesto na prestižnem tekmovanju ECTN AWARDS 2024 v kategoriji Napredki digitalizacije in digitalni prehod v pametnem in trajnostnem kulturnem turizmu. Produkt združuje sodobne digitalne tehnologije in ohranjanje kulturne dediščine. Obiskovalci prek inovativnih pristopov spoznajo zgodbo potopljenih vasi Šaleške doline in njihovo zgodovinsko bogastvo, kar projekt postavlja v sam vrh trajnostnih turističnih rešitev v Evropi.

Nekatere destinacije, kot so priljubljene pohodniške in naravne točke, spodbujajo obiskovalce k zmanjšanju plastičnih odpadkov z uporabo lastnih steklenic in recikliranih materialov. Mnogi organizatorji prireditev v regiji se že poslužujejo pobiranja kavcije za kozarce, s čimer se zmanjša količina odpadkov, prav tako se s tem izognejo onesnaževanju oziroma smetenju v naravi.

Povezovanje lokalnih ponudnikov in trajnostna gastronomska ponudba

Trajnostni turizem vključuje tudi podporo lokalnim pridelovalcem in obrtnikom, kar zmanjšuje ogljični odtis prevozov, zmanjšuje količino odpadkov ter spodbuja lokalno gospodarstvo. Savinjsko-šaleška regija razvija programe, ki spodbujajo gostinske obrate k uporabi lokalno pridelanih živil ter sezonske ponudbe, kar prispeva k zmanjšanju uvoza in povečuje kakovost ponudbe.

Občine in razvojna agencija v regiji spodbujajo kmete in lokalne proizvajalce, da sodelujejo z gostinskimi obrati in skupaj ustvarijo avtentične jedi, ki obiskovalcem omogočajo pristno izkušnjo okusov Savinjsko-šaleške regije.

V okviru spodbujanja lokalne pridelave hrane, se je v regiji odvijal tudi projekt »Jejmo lokalno – povečanje stopnje prehranske samooskrbe v SAŠA regiji«. Njegov namen je bil ozaveščanje javnosti o prehranski samooskrbi, varstvu okolja in trajnostni rabi naravnih virov. V sklopu operacije, ki jo je izvajalo pet partnerjev v 10 občinah Zgornje Savinjske in Šaleške doline, so se izvajale različne dejavnosti, kot so izobraževanje osnovnošolskih otrok, delavnice za kmete in mlade brezposelne, zaposlitev zelenega delovnega mesta ter promocija prek digitalnih in tiskanih kanalov.

Drugi izmed projektov, katerega namen je ohranjanje tradicionalne kulinarike ter ozaveščanje ljudi o ohranjanju narave, torej, da sestavine pridejo na krožnik pod naravnimi pogoji, je KUL SAŠA oz. Kulinarična izobraževanja za mlade za popestritev turistične ponudbe v Savinjsko-šaleški regiji. Operacija je prispevala tudi k trajnostni uporabi lokalnih virov, kot so Zgornjesavinjski želodec, Solčavski sirnek, grozdje in vino iz Šmartnega ob Paki, začimbe iz Gornjega Grada ter lokalni mlečni izdelki in domače pridelane sestavine z vrta in njive, ki jih uporabljajo za pripravo kulinaričnih specialitet in pri katerih je pomembno zagotoviti ustrezno mikroklimo. Ob zaključku projekta je več udeležencev prejelo certifikat o usposobljenosti za kulinaričnega mojstra tradicionalnih jedi oz. certifikat o usposobljenosti za someljeja, izdelan pa je bil tudi načrt za ozaveščanje o pomenu varovanja narave, naravnih virov ter prilagajanja podnebnim spremembam za podporo lokalne samooskrbe, ki je ključna za razvoj tradicionalne kulinarike.

Vključevanje lokalne skupnosti in ozaveščanje

Trajnostni turizem ni mogoč brez aktivnega sodelovanja lokalne skupnosti, ki je ključna za ohranjanje naravne in kulturne dediščine regije. Razvojna agencija SAŠA, Zavod za turizem Velenje v sodelovanju z občinami zato organizirajo različne delavnice in izobraževalne dogodke, na katerih lokalne prebivalce ozaveščajo o pomembnosti trajnostnega turizma. Sodelovanje lokalne skupnosti pa povečuje tudi pripadnost regiji in gradi zavedanje o dolgoročnem pomenu trajnostnih praks. Prek različnih spletnih platform tako lokalne skupnosti kot obiskovalce redno spodbujajo k spoštovanju in ohranjanju narave in odgovornem ravnanju z njo.

Velenje del Zelene sheme slovenskega turizma Slovenia Green

Zelena shema slovenskega turizma – Slovenia Green je celovit nacionalni program, ki spodbuja trajnostni razvoj turizma v Sloveniji. Gre za certifikacijski sistem, ki destinacijam, nastanitvam, parkom, agencijam in atrakcijam omogoča pridobitev znaka Slovenia Green, s čimer dokazujejo svojo zavezanost okoljski in družbeni odgovornosti.

Velenje se je leta 2015 pridružilo nacionalnemu programu in pridobilo celovit vpogled v svoj trajnostni razvoj ter znak Slovenia Green Destination Bronze. Ob ponovni presoji je napredovalo in si prislužilo znak Slovenia Green Destination Gold. Kot ponosni član družine Slovenia Green Velenje dosledno sledi trajnostnim načelom ter si prizadeva za nenehne zelene izboljšave.

Priložnosti za prihodnji razvoj trajnostnega turizma

Prihodnji razvoj turizma v regiji bo usmerjen v nove projekte, ki bodo vključevali še bolj poglobljene rešitve za varovanje narave, razvoj digitalizacije in promocijo zelenih praks. Z aktivnim vključevanjem skupnosti, podporo lokalnim ponudnikom in odgovornim pristopom do narave se regija razvija kot primer dobre prakse trajnostnega turizma.

Zeleni turizem, ki temelji na trajnostnih praksah, je prihodnost Savinjsko-šaleške regije, zato se tudi spodbuja razvoj zelenih doživetij in pridobivanje zelenih znakov. Verjamemo, da bo tudi prihodnji razvoj, katerega podlaga so Strategija slovenskega turizma, Strategija razvoja in trženja turizma v Velenju in Šoštanju ter Strategija trajnostnega turizma v Savinjsko-šaleški regiji, temeljil na trajnostnih praksah, ki ne izključujejo nikogar, temveč povezujejo lokalne prebivalce, hkrati pa povečujejo zadovoljstvo obiskovalcev in so prijazne do narave.

Center za pravični prehod SAŠA